Marijin Iglu: Denis Peričić i Anita Peričić

 

Tri pjesme iz ciklusa "Duhi" Denisa Peričića i Anite Peričić u konkurenciji su za ZiN nagrade.

 

Denis Peričić (Varaždin, 1968.) je pjesnik, prozni, dramski i znanstveno-stručni pisac, prevoditelj, esejist, kolumnist, kritičar, antologičar, novinar i publicist, urednik, lektor i nakladnik. Profesor je kroatistike i južnoslavenskih filologija te magistar znanosti o književnosti. Usavršavao se u Beču, Budimpešti i Londonu.

Objavio je drame Pekel na Zemli, Netopir i Hiperborealni konj (s A. Peričić), romane Hrvatski psycho, Netopir i Travanj, zbirke priča Krvavo, Ljubav, zlo i naopako i Techno gost, sedam zbirki pjesama, stručne knjige o F. Konšćaku (s C. Lazcanom, u Meksiku), Krleži, Kerempuhu i Varaždinu, zbirku kolumni i eseja Hrvatski san te tri antologije.

S engleskog je preveo devet knjiga. Zastupljen je u 20 antologija te prevođen na devet jezika. Surađivao je s Nickom Caveom. Godine 2012. stječe status samostalnog umjetnika – profesionalnog književnika. Primio je znatan broj književnih nagrada. Dobitnik je Nagrade Varaždinske županije i Medalje Grada Varaždina. Piše i u suautorstvu sa suprugom.

 

Anita Peričić (Varaždin, 1965.) diplomirala je na Pedagoškoj akademiji Čakovec – Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, a radi kao voditeljica odnosa s javnošću Gradskog muzeja Varaždin. Objavljuje stručne članke. Urednica je časopisa Varaždinski muzealac. Piše i u suradnji sa suprugom Denisom: osvojili su Nagradu „Marin Držić“ za dramu Hiperborealni konj te još devet nagrada.

 

Autori o svojoj poetici: "U tridesetak knjiga svih rodova i žanrova Denisa Peričića objavljenih u posljednjih tridesetak godina kritika je zamijetila autora izrazite postmodernističke poetike, „fantastičara“, kombinatora i verboludista koji podjednako crpi „iz književne i izvanknjiževne stvarnosti“. Podjednako se učestalo (i primijećeno) izražava kako na hrvatskom književnom standardu tako i na hrvatskokajkavskom književnom jeziku, ali i u poigravanju s različitim inojezičnim varijantama. Takvu svoju poetiku u posljednjih nekoliko godina nastavlja razvijati ne samo u svojim brojnim samostalnim radovima nego i (s velikim osobnim zadovoljstvom, književnim i izvanknjiževnim!) u onima napisanima u suradnji sa suautoricom – suprugom Anitom Peričić. Ta će se suradnja ove godine rezultirati njihovom prvom zajedničkom knjigom, zbirkom drama Spektakli, mirakuli, sjete (koju podupire Ministarstvo kulture, baš kao i novu Denisovu samostalnu zbirku priča Tijelo od snova)."

 

 

 

 

Marijin Iglu1

/z cikluša „Duhi“/

 

 

Zlatna vročica z početka okroglega stoletja

dopelala je v ledeno pustaro čudaj tragačov,

traperov i raznih avanturištušov.

 

V okrogli hiši dočekivala jih je Inuitka Marija.2

V svojemu igluju jih je nudila z kavom i jelom,

a če je trebalo, znala je mužima i z iglom i koncem pomoči.

 

No konec neje krasil niti jelo niti delo;

točno je da je z tega jednega igluja zrasel organizjerani

obskrbni center za zlatne vročičavce

na zlatnemi strujami rekah Kuzitrin i Kuougarok,

sam po sebi obskrblen z poštanskim vuredom, školami i štacuni,

ali ide vreme dojde rok, evo Hudeg skok na skok:

vročica španjolka preživela je i v ovi ledeni pustari

i brutalno nadživela vnoge Marijoiglujce.3

 

Škole su bile odprte još nekuliko desetletij,

baš kak i orfanitoriji za deco štera so ostala brez roditelov

v toj i v drugimi epidemijami,

ali nastal je pekel eskimsko ledeno doba

staro doba staro doba vreme leto jesen pukel bo

protuletni led ledolomec Sever trese se Zemla trese se den

trese se noč dršče zvezda svetli zorja zvuk z pola tres! raskolni

procesuši pomik polov Zemline osovine.4

 

Odonda neje več Marije,

neje več organizacije, neje kave, neje jela,

neje bilikuma, neje tragačov, neje pošte, neje škol,

neje dece, neje ljudi, ničeg nema od tebe, od mene.5

 

 

 

/Mary's Igloo je napuščeno naselje v Cenzusnemu področju Nome v takimenuvanemu Neorganizjeranemu prebivališču6 na Alaski./

 

 

 

Napoleon & Wellington

/z cikluša „Duhi“/

 

 

Ve obadva so mertvi;

ili so, v najmenjšo roko – duhi.

 

Duhi ve so stari borci

nesoborci:

feldmaršal Njegova Milost Arthur Wellesley,

pervi vojvoda od Wellingtona, vitez treh redov,

kralevski savetnik i člen Kralevskega družtva,

 

ter Njegovo Cesarsko i Kralevsko Veličanstvo

z Milostju Božjom i francoske Konštitucije cesar Francije i kral Italije,

protektor Rajnske Konfederacije i medijator Švicarske Konfederacije

Napoleon Pervi Bonaparte.

 

Sodbina jih je zpojila na čudnega načina:

posle smerti razdvajal jih je sam Veliki Slepec;7

posle smerti zkup so pali kak žertve jedne druge vojne;8

posle smerti stajali so rame ob rame, obalo ob obali,

dok jih nesu vniščili stari borci

soborci

general William Tecumseh Sherman i kontraadmiral Thomas Oliver Selfridge9

i naravna kataštrofa,10

slepa serdžba,

pravedni bes,

kaštiga,

ili pak Milost Božja,

kaj god da je,

kaj nas briga.

 

„Je“,

veli baba z Juga, neke verste kajkavka,

„Napoleon?

Na pol je on,

isto kak i

Wellington“.

 

Obči potop gota Sveto Heleno,11

Walmer,12

Les Invalides13

i katedralo svetega Pavla.14

 

Ve obadva so mertvi;

ili so, v najmenjšo roko – duhi.

 

Ostal je sam pobednik tretje vojne:

Simon Bolívar,

uh! –

i on je duh…15

 

 

 

/Napoleon je „grad duhov“ v Okrogu Desha v Arkansasu.

Wellington (negda znan i kak Prentiss, Indian Point Landing i Indian Town) je „grad duhov“ u Okrogu Bolivar v Mississipiju./


 

 

Rusko Naselje16

/z cikluša „Duhi“/

 

 

Tuliko je duhovno,

duševno i

dušno

da mu se niti za ime ne zna,

ak so mu obče imena kakvega dali ruski doseleniki,

pripadniki sekte molokancov

/ne Mohikancov/

v ona tri krucijalna leta majkice jim Rusije,17

gda so se tu, na drugem koncu sveta,

odjedampot pojavili

i isto tak berzo ščeznuli,

baš kak da jih je dostigel konec sveta,

pak je ostalo znano sam kak Brezimeni Grad Duhov Okroga Box Elder.18

 

Gda je post,

a to jim je na priliko dvesto dnevov na leto,

molokanci ne pijejo nikaj drugega neg mleko.

V Ruskemu Naselju su post-

-avili

nekaj,

ali neso ostavili nikaj,

vse so odnesli tam Bog zna kam so odišli,

čak i hiše; ostavili le so leso onega groblja

z dva greba.

 

Pervi je greb Ane Kalpakove,

štero je po nesreči vpucal mož,

a drugi njejne šogorice Marice,

štera je hmrla dete vun na svet pokušavajoč donesti.

 

Onda bi se, na priliko, moglo reči da mleko

i neje tak hasnovito kak se pripoveda;

ali duhi molokancov,

more biti,

još so tam:

jeden je kavboj jezero devetsto trideset sedmega leta

opal z konja drito v starega ruskega bunara

i komaj se spasil.

A morti je opal zato kaj je pil

viski.

 

/Russian Settlement je „grad duhov“ v Okrogu Box Elder v Utahu./

 

1 Ang.: Mary's Igloo; inuitski: Qawiaraq.

 

2 Ang.: Mary.

 

3 Stanovnike Marijinega Igluja.

 

4 Adaptjerano prama: Sam Shepard, Hawk Moon; vusp: Motelski zapisi / Mjesec jastreba, Šareni dućan, Koprivnica, 2002., str. 145.

 

5 Arsen Dedić, Kuća pored mora, z albuma Čovjek kao ja, Jugoton, 1969.

 

6 Ang.: Unorganized Borough.

 

7 Američka pitalica/poslovica: What has 4 eyes but can't see? – Kaj ima štirje oči ali je slepo? – odnaša se na reko Mississipi; igra je to z rečmi: toponim Mississipi ima štiri slova i (izgovara se aj, vnožina ajs), posledično: štiri eyes (eye = oko).

 

8 Američke građanske vojne.

 

9 Sherman i Selfridge – vojni zapovedniki Unije šteri so operjerali na področjo Napoleona i Wellingtona.

 

10 Poplave „Velikega Slepca“.

 

11 Otok na šteremu je hrml Napoleon.

 

12 Dvorec v šteremu je hmrl Wellington.

 

13 Napoleonovo počivališče.

 

14 Wellingtonovo počivališče.

 

15 Po El Libertadoru, osloboditelu Venezuele, Bolivije, Kolumbije, Ekvadora, Perua i Paname, imenuvan je Okrog Bolivar u deržavi Mississipi v šteremu je negda bil grad Wellington, smešteni na reki Mississipi vizavi grada Napoleona šteri je onda bil v Okrogu Desha u deržavi Arkansas.

 

16 Ang.: Russian Settlement.

 

17 Od 1914. do 1917. (od začetka Pervega svetskega rata do Oktobarske revolucije).

 

18 Ang.: Box Elder County's ghost town with no name.

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

ZiN Daily is published by ZVONA i NARI, Cultural Production Cooperative

Vrčevan 32, 52204 Ližnjan, Istria, Croatia

OIB 73342230946

ISSN 2459-9379

Editors: Natalija Grgorinić, Ljubomir Grgorinić Rađen & Ognjen Rađen

 

Copyright © 2017-2018, ZVONA i NARI, Cultural Production Cooperative

The rights to all content presented at www.zvonainari.hr belong to its respective authors.

Any further reproduction or dissemination of this content is prohibited without a written consent from its authors. 
All Rights Reserved.

The image of Quasimodo is by French artist Louis Steinheil, which appeared in  the 1844 edition of Victor Hugo's "Notre-Dame de Paris" published by Perrotin of Paris.

ZVONA i NARI

are supported by:

ZVONA i NARI - Library & Literary Retreat - Vrčevan 32, 52204 Ližnjan, Croatia - + 385 99 232 7926 - zvonainari@gmail.com - (c) 2011.-2018.